V Zvezi SABS SE PRIDRUŽUJEMO PRIZADEVANJEM PO SPREMEMBI OKOLJSKE ZAKONODAJE

Tiskovna konferenca pred DZ RS - februar 2024

(Foto Zveze SABS)

V Zvezi SABS se pridružujemo prizadevanjem vlagateljev okoljskega Zakona (Inštitut 8. marec; EKO Anhovo in Dolina Soče ter Civilna iniciativa Danes), ki s predlaganimi spremembami okoljske zakonodaje zasledujejo bolj zdravo bivalno, kot tudi delovno okolje na celotnem območju Republike Slovenije. Nedvomno je slednje še posebej pomembno za območje občne Kanal ob Soči, ki je bilo v času azbestne proizvodnje v Anhovem, žal ne edino, a zagotovo v Sloveniji najbolj obremenjeno območje s to smrtonosno kamnino. V tem okolju se zato tudi srečujemo z največjim številom prebivalstva, ki v pljučih nosi azbestna vlakna in so zaradi znane zahrbtne narave delovanja le teh dnevno obremenjeni z vprašanjem, kdaj bo najhujša oblika azbestne bolezni doletela tudi njih.

Negativni učinki delovanja azbestnih vlaken na človekovo zdravje so sicer danes več ali manj znani tudi širši laični javnosti. A ob tem je potrebno izpostaviti dejstvo, da ne zgolj vzporedni in sinergični učinki kajenja pri izpostavljenih azbestu, temveč kakršno koli dodatno obremenjevanje dihal azbestnih bolnikov z rakotvornimi substancami, ki seveda prihajajo tudi iz dimnikov sosežigalnic in sežigalnic, pomeni bistveno večjo pojavnost pljučnega raka pri obravnavani populaciji. Pljučni rak resda ni nujno smrten in je v visokem procentu ozdravljiv, a le v primeru dovolj zgodnje diagnostike in ustreznega zdravljenja. Dejstvo, da je Slovenija po umrljivosti zaradi pljučnega raka neslavno uvrščena v sam evropski vrh, bi nam moralo vzbujati pomisleke, da ne tem področju v Sloveniji vendarle še nismo postorili vsega.

Prav zaradi zgoraj naštetih dejstev, v Zvezi SABS z ogorčenostjo in obžalovanjem spremljamo odzive na predlagane zakonske spremembe okoljske zakonodaje, tako s strani sindikatov podjetja Salonit Anhovo, kot še posebej predstavnikov lokalnega društva obolelih zaradi azbesta (OZA) iz občine Kanal ob Soči, ki tudi s sprevrženim delovanjem in navajanjem neresnic, poskušajo preprečiti sprejem zakonskih sprememb. Očitno omenjeni pozabljajo, da je najvišja cena za kakršne koli materialne dobrine tista, ki jo ljudje plačujemo s svojim zdravjem in življenji, katerih glavni varuhi bi morali biti prav oni.!?

V Zvezi SABS se ob tej priložnosti zahvaljujemo tako vlagateljem, kot vsem ostalim podpornikom, za vložen trud in prizadevanja po spremebi Zakona o varstvu okolja. Zakon sicer čaka še tretja obravnava v Državnem zboru RS. A prepričani smo, da trenutna vladna koalicija Človeka v zadostni meri postavlja pred interese kapitala in bo novela Zakona z veliko večino glasov poslank in poslancev Drzavnega zbora RS uspešno prestala tudi tretji krog glasovanja. S tem pa bo izkazana visoka stopnja družbene odgovornosti ne le predlagateljev in številnih podpornikov zakona, temveč tudi trenutnega odločevalskega okolja v Sloveniji.