ZPIZ

KATERE UGODNOSTI BODO Z REFORMO ZPIZ-20 VELJALE ŽE V LETU 2026

 Skupna izjava za javnost reprezentativnih sindikalnih central:

_{^{ARGUMENTI PROTI ZBIRANJU PODPISOV ZA POKOJNINSKO REFORMO}} 

                     V Zvezi SABS SE PRIDRUŽUJEMO PRIZADEVANJEM PO SPREMEMBI OKOLJSKE ZAKONODAJE

Tiskovna konferenca pred DZ RS - februar 2024

(Foto Zveze SABS)

V Zvezi SABS se pridružujemo prizadevanjem vlagateljev okoljskega Zakona (Inštitut 8. marec; EKO Anhovo in Dolina Soče ter Civilna iniciativa Danes), ki s predlaganimi spremembami okoljske zakonodaje zasledujejo bolj zdravo bivalno, kot tudi delovno okolje na celotnem območju Republike Slovenije. Nedvomno je slednje še posebej pomembno za območje občne Kanal ob Soči, ki je bilo v času azbestne proizvodnje v Anhovem, žal ne edino, a zagotovo v Sloveniji najbolj obremenjeno območje s to smrtonosno kamnino. V tem okolju se zato tudi srečujemo z največjim številom prebivalstva, ki v pljučih nosi azbestna vlakna in so zaradi znane zahrbtne narave delovanja le teh dnevno obremenjeni z vprašanjem, kdaj bo najhujša oblika azbestne bolezni doletela tudi njih.

Negativni učinki delovanja azbestnih vlaken na človekovo zdravje so sicer danes več ali manj znani tudi širši laični javnosti. A ob tem je potrebno izpostaviti dejstvo, da ne zgolj vzporedni in sinergični učinki kajenja pri izpostavljenih azbestu, temveč kakršno koli dodatno obremenjevanje dihal azbestnih bolnikov z rakotvornimi substancami, ki seveda prihajajo tudi iz dimnikov sosežigalnic in sežigalnic, pomeni bistveno večjo pojavnost pljučnega raka pri obravnavani populaciji. Pljučni rak resda ni nujno smrten in je v visokem procentu ozdravljiv, a le v primeru dovolj zgodnje diagnostike in ustreznega zdravljenja. Dejstvo, da je Slovenija po umrljivosti zaradi pljučnega raka neslavno uvrščena v sam evropski vrh, bi nam moralo vzbujati pomisleke, da ne tem področju v Sloveniji vendarle še nismo postorili vsega.

Prav zaradi zgoraj naštetih dejstev, v Zvezi SABS z ogorčenostjo in obžalovanjem spremljamo odzive na predlagane zakonske spremembe okoljske zakonodaje, tako s strani sindikatov podjetja Salonit Anhovo, kot še posebej predstavnikov lokalnega društva obolelih zaradi azbesta (OZA) iz občine Kanal ob Soči, ki tudi s sprevrženim delovanjem in navajanjem neresnic, poskušajo preprečiti sprejem zakonskih sprememb. Očitno omenjeni pozabljajo, da je najvišja cena za kakršne koli materialne dobrine tista, ki jo ljudje plačujemo s svojim zdravjem in življenji, katerih glavni varuhi bi morali biti prav oni.!?

V Zvezi SABS se ob tej priložnosti zahvaljujemo tako vlagateljem, kot vsem ostalim podpornikom, za vložen trud in prizadevanja po spremebi Zakona o varstvu okolja. Zakon sicer čaka še tretja obravnava v Državnem zboru RS. A prepričani smo, da trenutna vladna koalicija Človeka v zadostni meri postavlja pred interese kapitala in bo novela Zakona z veliko večino glasov poslank in poslancev Drzavnega zbora RS uspešno prestala tudi tretji krog glasovanja. S tem pa bo izkazana visoka stopnja družbene odgovornosti ne le predlagateljev in številnih podpornikov zakona, temveč tudi trenutnega odločevalskega okolja v Sloveniji.

NEPOPRAVLJIVE POSLEDICE UPORABE IN DELA Z AZBESTOM DOMA IN V SVETU

                  PRAH - Film KAJA RAKUŠČEK

V Sloveniji je bilo v vrhuncu uporabe azbesta, na letni ravni v SALONITU ANHOVO azbestu izpostavljenih okoli 3000 zaposlenih. Približno 10 krat več pa še na drugih lokacijah po Sloveniji.

V Evropi so znanstveniki potrdili rakotvorne učinke azbesta že v začetku prejšnjega stoletja. Čeprav so tudi  v Sloveniji prve diagnoze azbestnih bolezni postavljene že leta 1967, se pri nas vrhunce uporabe azbesta beleži še kasneje v 70 in 80 letih prejšnjega stoletja.

Finska je azbestne bolezni kot poklicne bolezni uzakonila že davnega leta 1938. V Sloveniji smo to uspeli zakonodajno, evropsko primerljivo urediti šele leta 2009.

Danes je v Sloveniji priznanih cca. 2900 poklicnih obolenj zaradi izpostavljenosti azbestu, vendar le nekaj sto od teh ni povezano z izpostavljenostjo na lokaciji podjetja SALONIT ANHOVO. To nedvomno pomeni, da teh zahrbtnih obolenj, ki v začetnih stadijih obolelim ne povzročajo bolečin, oziroma ne kažejo nobenih simptomov, zdravstvena stroka še vedno neustrezno obravnava, ne odkriva, ali morda še kaj drugega? Tudi zaradi tega in posledično pozno postavljenih diagnoz, se Slovenija uvršča v sam vrh umrljivosti zaradi pljučnega raka na nivoju EU.  

Iskrena hvala mladi avtorici Kaji Rakušček za kvaliteten film o azbestu in s tem pomemben prispevek k ozaveščanju laične javnosti, o nevarnih učinkih smrtonosnega azbesta. Zahvala za pogum in sodelovanje tudi ostalim, ki ste pripomogli k nastanku izdelka.

POČASTITEV  SVETOVNEGA DNEVA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU, S POUDARKOM NA ŽRTVE AZBESTA.

(MONFALCONE /TRŽIČ, ITALIJA - 28. april 2022)

FOTO Zveza SABS

(Albano Marušič - EARA; Carmelo Cuscuna in Chiara Paternoster - AeA "Amiantao mai piu")

FOTO Zveza SABS

(Ana Maria Cistin - županja občine Tržič; Carmelo Cuscuna - častni predsednik AeA "Amianto mai piu")

Po dveh letih premora zaradi omejitev povezanih s koronavirusom, smo s položitvijo venca pred obeležjem žrtvam dela v Monfalconu -Tržiču v Italiji, ponovno obudili spomin na žrtve dela, med katerimi so številčne smrti povezane tudi z izpostavljenostjo rakotvornim azbestnim vlaknom. Žal na italijanski strani, saj v Sloveniji na nacionalni ravni podobnega obeležja še nismo zmogli postaviti, kot tudi še ne sprejeti ustrezne zakonodajne s področja negativnih zdravstvenih posledic dela.

V Zvezi SABS si namreč že dlje časa resno prizadevamo, da bi bilo obravnavano področje tudi pri nas urejeno po zgledu dobrih evropskih praks, med katerimi so nedvomno tudi italijanske izkušnje. Slednji namreč skozi delovanje in povezovanje v t.i. javni delavski zavarovalnici (INAIL), že tradicionalno zagotavljajo relativno visoko stopnjo socialne in ekonomske varnosti, tako delojemalski kot tudi delodajalski strani. Prepričani smo, da predvsem z ugotavljanjem vseh negativnih zdravstvenih posledic dela, lahko zagotavljamo varno in zdravo delovno, kot tudi bivalno okolje.

Ne oziraje se na težavnost tematike in dosedanjega pomanjkanja politične volje po tovrstnih spremembah v Sloveniji, nameravamo z našimi prizadevanji nadaljevati. Sled navedenega bomo novo odločevalsko okolje že na samem začetku mandata opozorili, da jih v njihovih predalih že čaka dobro zasnovan, a žal še nedokončan projekt nekdanje ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc, vezan na celovito zdravstveno reformo v Sloveniji in že pripravljen Pravilnik o ugotavljanju poklicnih obolenj v Sloveniji. Istočasno pa jih tudi pozvali, da se z omenjenim projektom nemudoma nadaljuje. Od novega ministra ali ministrice za zdravje pa izrazili pričakovanje, po takojšnjem sprejetju novega Pravilnika o ugotavljanju poklicnih obolenj v Sloveniji.

  Nova Gorica, 21.maj 2021 - 6 volilno programska Skupščina Zveze SABS

                                   DELOVNO PREDSEDSTVO - Od leve proti desni (Ivan Pravdič, Gracijela Simčič, Dragan Djukić, Diana Erzetič)

V Zvezi SABS obeležujemo 20. obletnico svojega delovanja. Na 6. volilno programski skupščini, ki je zaradi epidemioloških razmer potekala korespondenčno, je bilo potrjeno vodstvo Zveze SABS za naslednji pet letni mandat, kot tudi programske usmeritve delovanja sindikalne centrale.

Med drugim je bila enotno potrjena tudi usmeritev, da še naprej človeka postavljamo pred interese kapitala in politike. Ob tem pa si prizadevamo za krepitev socialnega dialoga tako na državni, podjetniški, kot tudi lokalni ravni.

Po relativno uspešni zakonodajni ureditvi področja zdravstvene in socialne varnosti azbestnih bolnikov, v novi mandat prenašamo naš še nedokončani drugi projetni cilj. To je ustrezna zkonodajna ureditev zdravstvenega in socialnega varstva na tisoče preostalih delavk in delavcev, ki v samostojni Sloveniji prikrito obolevajo za različnimi drugimi poklicnimi obolenji.

Zveza SABS podpira prizadevanja za bolj zdravo bivalno, kot tudi delovno okolje populaciji izpostavljeni azbestu

 (FOTO Zveza SABS)

                                       (FOTO Zveza SABS)                                             

Predstavniki Zveze SABS in SABS občine Kanal ob Soči smo se udeležili shoda v Kanaluob Soči, organiziranega s strani civilne iniciative DANES. V družbi predstavnikov stranke Zelenih Slovenije, smo tako simbolično podprli prizadevanja zdravnikov in dela civilne družbe srednje Soške doline, po bolj zdravem bivalnem okolju tega dela doline Soče.

Našo odzivnost sta vzpodbudila predvsem dva razloga. Prvi je dejstvo, da tudi v tem okolju živi kar nekaj naših članov, v preteklosti izpostavljenih azbestu. Drugi razlog pa se navezuje na naš nedavni razgovor z mikrobiologom dr. Pretnar Gorazdom iz NIJZ Koper. Slednji namreč pritrjuje našemu prepričanju, da ne zgolj sinergični in vzporedni učinki kajenja, temveč tudi emisije izza tovarniških ograj, kot tudi obremenitve delovnega okolja, pri azbestu izpostavljeni populaciji bistveno povečajo verjetnost obolevnosti za plučnim rakom.

Ob vsem navedenem se tudi ne moremo izogniti komentarju sicer legitimnega, a za nas nerazumnega Poziva Društva obolelih zaradi azbesta (OZA) iz Kanala ob Soči, s katerim se je pozivalo k bojkotu shoda. Poziv, ki povzema tudi neresnice pa so prejeli tudi posamezni člani Zveze SABS iz tega okolja. Seveda končno oceno in presojo sprejemljivosti takšnega početja prepuščamo slehernemu posamezniku, ki se je z obravnavano vsebino seznanil.

Ob tej priložnosti se zahvaljujemo in čestitamo pobudnici Poziva zdravnikov in zobozdravnikov Nevenki Mlinar dr. med. za njeno pokončnost. Zahvala tudi številnim njenim stanovskim kolegicam in kolegom, ki ji ob tem stojijo ob strani.